Na milijone ljudi po svetu se sooča s problemom naglušnosti in sicer z različnimi oblikami izgube sluha ali/in s šumenjem oz. zvonenjem v ušesu, ki ga imenujemo tinitus.

Le del teh ljudi nosi slušni aparat, čeprav bi lahko uporaba slušnega aparata pomagala še mnogim ljudem, ki imajo zgoraj omenjene težave. Večina je prepričana, da je izguba sluha povezana le s starostjo, vendar to ne drži. Težave s sluhom imajo ljudje vseh starosti, vse več je mladih, seveda pa je še vedno največ starostne naglušnosti.

Pri otrocih, kjer je sluh neposredno povezan z razvojem govora in strukturiranjem jezika je potrebno izgubo sluha odkriti dovolj zgodaj, najkasneje do prvega leta starosti in mu takoj pomagati, torej izboljšati sluh in mu tako omogočiti, da se lahko nauči govora in jezika.
Tako pri otrocih kakor tudi pri odraslih je potrebno obravnavati izgubo sluha kar se da zgodaj, saj ima lahko dolgotrajen slab sluh različne posledice.

Zaradi mnogoterih vzrokov, ki lahko privedejo do izgube sluha je potrebno, da se o njej posvetuje s svojim zdravnikom, neizogiben je tudi pregled pri otorinolaringologu.

Nekatere primere prevodne naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Dandanes je na voljo širok izbor različnih slušnih aparatov, ki so popolnoma prilagojeni posameznemu uporabniku oziroma njegovi izgubi sluha in potrebam. Seveda moramo vedeti, da slušni aparat ne povrne normalnega sluha, a vendar v veliki meri pripomore k izboljšanju razumevanja in s tem k boljši kakovosti življenja.

Če je vzrok za naglušnost v sluhovodu ali v srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, saj je okvarjen prevodni in ojačalni del slušnega organa. Kadar pa je naglušnost posledica napak ali bolezenskih sprememb v zaznavnih celicah v slušnem delu notranjega ušesa (kohlei), ki jih imenujemo dlačnice ali na živčnih vlaknih, govorimo o zaznavni naglušnosti. Ko govorimo o izgubi sluha, ne mislimo le na dejstvo, da slišimo slabše. Najpogosteje se ljudje pritožujejo, da ne razumejo slišanega, kar je posledica izgube sluha v zaznavanju predvsem visokuh frekvenc. Ti ljudje slišijo govor, a ga ne razumejo. Govorimo torej o slabi razumljivosti govora.

Poslabšanje sluha povzroči, da s težavo sledimo pogovoru, kar lahko s časom pripelje do občutka izoliranosti, izčrpanosti ali celo osamljenosti. Pogosto se izgubo sluha oziroma naglušnost povezuje s starostjo, včasih tudi z zmanjšano inteligenco. Posledica tega so problemi že v času šolanja, na delovnem mestu, kar skoraj vedno slabo vpliva na socialno in družabno življenje. Poslabšanje sluha močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo čim hitreje, ko se pojavijo težave s sluhom.