V Sloveniji po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje slušni aparat uporablja 75.000 oseb, poleg tega je še nekaj deset tisoč oseb, ki bi slušni aparat lahko ali celo morale nositi, vendar se temu zaradi različnih razlogov izogibajo.
Čudežne rešitve za ponoven dober sluha ne obstajajo
Okvare sluha so nepopravljive, rešitev zanje je zgolj slušni aparat. Eden poglavitnih razlogov za okvaro je hrup, zato je v hrupnem okolju priporočena uporaba čepkov za ušesa, seveda pa tudi znižanje jakosti zvočnih naprav in več intervalov tišine, da se sluh spočije.
Naglušnost kot najpogostejša poklicna bolezen
Predstojnica Inštituta za medicino dela in športa Metoda Dodič Fikfak je na današnji tiskovni konferenci povedala, da je naglušnost po svetu in tudi v Sloveniji najpogostejša poklicna bolezen, in opozorila na problem, da pri nas poklicnih bolezni ne odkrivamo. Dodala je, da bi si bilo treba prizadevati k ustvarjanju manj hrupnega delovnega okolja, v primeru, da to ni mogoče, pa bi delavci morali dobiti po meri narejene čepke. Le kvalitetni čepki namreč lahko ustrezno zaščitijo sluh.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si zaradi teh razlogov prizadeva, da se naglušnost prizna kot poklicno bolezen.
Metoda Dodič Fikfak je opozorila tudi na glasnost okolja v šolah in vrtcih. Otroci, ko kričijo, ustvarjajo hrup od 90 do 100 decibelov, kar ogroža otroke in tudi učitelje ter vzgojitelje. Sprejemljiva intenziteta hrupa je namreč 80 decibelov.
V tridesetih letih četrtina Zemljanov naglušnih
Onesnaženost s hrupom je Svetovna zdravstvena organizacija postavila izjemno visoko, takoj za onesnaževanjem zraka. Ocenjuje, da bo do leta 2030 v Evropski uniji živelo 630 milijonov ljudi z okvaro sluha. Skoraj 2,5 milijarde ljudi, okoli četrtina Zemljanov, bo glede na ocene do leta 2050 vsaj delno izgubila sluh, svari Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Že sedaj ima težave s sluhom 1,6 milijarde ljudi.
Predlagali so paket ukrepov, ki bi letno stali 1,33 dolarja na osebo. Na drugi strani se letno izgubi skoraj 1000 milijard dolarjev, ker se težav ne nagovarja primerno.
V prvem poročilu o sluhu so v WHO izpostavili, da bi lahko številne težave s sluhom preprečili. Te sicer nastopijo zaradi različnih razlogov, kot so vnetja, bolezni, prirojene napake, izpostavljenost hrupu in odločitve glede življenjskega sloga.
“Težave s sluhom, ki se jih ne zdravi, imajo ogromen vpliv na sposobnosti ljudi na področju komuniciranja, izobraževanja in dela,” je opozoril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Težave s sluhom v številkah
Trenutno ima na svetu vsak peti človek težave s sluhom, do leta 2050 pa bi pa delež lahko narasel na četrtino prebivalstva. Od 2,5 milijarde prizadetih bi imelo 700 milijonov ljudi