10 presenetljivih raziska v vezi z vašim sluhom

 

  • Ali obstaja možnost zdravljenja naglušnosti?
  • Kaj lahko storim pri izgubi sluha?
  • Kako naj preprečim še večjo naglušnost?

To so vprašanja, ki si jih redno postavljajo ljudje z izgubo sluha. Odgovorov pa ne moremo kar tako dobiti, čeprav je bilo v tej smeri narejenih že nekaj raziskav. Ker že kar nekaj časa veliko vemo o izgubi sluha, je manj raziskano področje zakaj pride do izgube sluha in kako izgubo sluha lahko preprečimo.
Preden se posvetimo raziskavi, se ustavimo še pri povzročiteljih naglušnosti, ki jih poznamo:

  • hrup
  • staranje
  • ušesno maslo
  • poškodbe ušes

Poleg teh glavnih, do sedaj znanih povzročiteljev naglušnosti, izsledki raziskav odkrivajo še več drugih vzrokov, ki so prav tako možni povzročitelji naglušnosti. Predstavljamo izsledke 10 različnih raziskav, ki razkrivajo nekaj presenetljivih vzrokov, ki lahko povzročajo težave s sluhom.

Raziskave

  • Kajenje  –  Lahko verjamete, da tudi kajenje lahko negativno vpliva na sluh? Rezultati najnovejše raziskave v okviru Univerze v Manchestru kažejo na to, da imajo kadilci večje možnosti za težave s sluhom kot nekadilci. Celo pasivna izpostavljenost cigaretnemu dimu je slaba za ušesa. Za vse, ki so cigaretnemu dimu izpostavljeni več kot 10 ur na teden, le-to predstavlja 40% višje tveganje za izgubo sluha v primerjavi s s tistimi, ki cigaretnemu dimu niso izpostavljeni.
  • Smrčanje  –  Smrčanje ni samo neprijetno, lahko je tudi pokazatelj česa resnejšega. Intenzivno in močno smrčanje je eden glavnih simptomov spalne apneje, ki povzroča prekinitve dihanja med spanjem. Najnovejša raziskava iz leta 2014 kaže na povezavo na spalno apnejo in izgubo sluha.
  • Računalniške igre  –  Če imate težave s sluhom, potem vam je zelo poznano, kako težko se je pogovarjati na hrupni zabavi. To je lahko težavno tudi za vse, ki dobro slišijo. Raziskovalci na Univerzi v Harvardu priporočajo – verjeli ali ne – računalniške igrice.
  • Zvočna terapija  –  Najnovejša raziskava z Japonske prinaša novice, da ima lahko terapija z zvokom pozitivne učinke na tinitus. Raziskava, ki so jo zdravniki izvedli na kliniki na Japonskem, dokazujejo učinkovitost t. i. Tinnitus Retraining Therapy (TRT), ki uporablja glasbo, podobno tisti, ki jo ustvarjajo orgle ali zvok zvončkov v vetru.
  • Vino  –  Dr. Michael Seidman iz Henry Ford Hospital iz Detroita je raziskoval sestavino, imenovano resveratrol ki se nahaja v rdečem grozdju. Raziskavo so izvedli na podganah, pri čemer se je izkazalo, da so podgane, ki so jim dajali resveratrol bistveno manj trpele za izgubo sluha kot tiste, ki resveratrola niso uživale, kljub temu, da so bile oboje dalj časa izpostavljene hrupu.
  • Piščanci  –  Največja zasebna organizacija na svetu Hearing Health Foundation, je nedavno prišla do rezultatov, da so ptice in druge živali sposobne regenerirati poškodovane celice znotraj ušesa. Glede na izsledke Dr. Marka Warchola iz Univeze v Washingtonu je to zelo običajen pojav za večino ne-sesalcev.
  • Muhe  –  muhe bi lahko bile nov objekt raziskovanja v zvezi z izgubo sluha. Do tega so prišli na univezi v Iowi, kjer so ugotovili, da je molekularna osnova muh podobna kot človeška.
  • Starejši ljudje  –  Ekipa raziskovalcev na Johns Hopkins School of Medicine je prišla do zaključka, da so starejši z izgubo sluha večkrat hospitalizirani in občasno trpijo zaradi depresije.
  • Črički  –  Skrivnost v odličnem sluhu morda leži v najmanjših ušesih na planetu. Pred kratkim so namreč ugotovili, da vrsta južnoameriškega črička, podobnega kobilici, izjemno dobro sliši. Da omenjena vrsta čričkov zelo dobro sliši, je znano že dolgo, kako pa dejansko delujejo njihova ušesa, pa je bilo do nedavnega skrivnost.
  • Matične celice  –  Januarja 2014 so se začele aktivne raziskave v zvezi matičnimi celicami, pridobljenimi iz popkovnice. Študija vključuje 10 naglušnih otrok, na katerih bodo uporabili njihove lastne matične celice. Te celice so shranjene od otrokovega rojstva dalje in se nato uporabljajo podobno kot transfuzija krvi. Trenutni rezultati kažejo na pozitivno korelacijo, čeprav raziskave še niso zaključene. So pa podobne raziskave že pred časom dale zelo uspešne rezultate pri miših.