Če imate probleme s sluhom, potem veste, kako težko se je pogovarjati na različnih zabavah. Poslušanje sogovornika v hrupnem okolju je naporno tudi za ljudi, ki sicer nimajo težav s sluhom. Raziskovalci na Harvardu so razvili posebno metodo za tovrstne probleme – predlagajo računalniške igrice! V tej raziskavi, so znanstveniki prišli do spoznanja, da zvočne igrice lahko trenirajo ušesa – in možgane – da bolje razumejo govor.
Glavni raziskovalec Daniel Polley pravi, da so zvočne igrice podobne igri “vroče – mrzlo”, ki jo poznamo iz otroštva. Z uporabo zvočnih namigov so bili udeleženci sposobni slišati poseben zvočni cilj.
Udeleženci v raziskavi so poskušali prepoznati zvok s pomočjo zvočnih igric (Foto: Massachusetts Eye and Ear)
Ključni rezultati raziskave:
- Vaja dela mojstra: Udeleženci so vsak dan po 30 minut igrali zvočne igrice; ob koncu raziskave so bili sposobni hitreje prepoznati ciljni zvok kot pred treningom.
- Miši in ljudje: Raziskave so delali na ljudeh in tudi na miših. Pri miših so rezultate merili v okviru njihove možganske aktivnosti. Rezultati so pokazali, da trening spremeni način kodiranja zvoka v živalskih možganih.
- Brez placebo učinka: V obeh placebo skupinah jih je bilo nekaj, ki so slišali zvoke in niso igrali igric – pri njih v prepoznavanju zvokov ni bilo nikakršnega napredka
Podpora slušnim aparatom:
Uporaba tehnologije igric pri preučevanju senzoričnih dražljajev ni nič novega. V letu 2011 so bili v znanstveni reviji “Nature” objavljeni rezultati raziskave, ki kažejo na to, da možganski trening in vaje preprečujejo probleme z vidom, ki so povezani s staranjem. V isti reviji je bila leta 2003 objavljena tudi raziskava, ki dokazuje, da se lahko z uporabo video igric izboljšajo nekatere vizualne veščine. Polley pravi, da lahko določene zvočne igrice pomagajo ljudem z in brez slušnih aparatov. Govora je o zvočnih igricah, ki so podobne tisti, ki je bila ustvarjena posebej za namene raziskave.
“Aplikacije, razvite na osnovi tistih, ki so bile sprogramirane posebej za raziskavo, dopolnujejo slušne aparate s krepitvijo zmožnosti možganov, da iz množice zvokov izločijo razumljive informacije. ”, pravi Polley.
Pomagajo pri razumevanju govora:
Nezmožnost slišati govor v hrupnem okolju, je splošen problem tako tistih z normalnim sluhom in vseh, ki nosijo slušni aparat. Večina slušnih aparatov je sicer zdaj že opremljena s sistemom za poudarjanje govora, ki pomaga pri prepoznavanju govora v hrupnem okolju. Sistem deluje na podoben način, kot to počnejo naši možgani – z upoštevanjem dejstva, da govor vsebuje več zvočnih komponent, ki si sledijo v kratkih intervalih.
Ta tehnologija, kombinirana s treningom igranja zvočnih igric, ki jih priporoča Polley, je idealna kombinacija za pomoč pri prepoznavanju zvoka v hrupnem okolju.
“Vse oblike komunikacije temeljijo na oddajanju in sprejemanju informacij.”, pravi Polley. “V raziskavi smo se posvetili sprejemniku, vendar delamo na tem, da izboljšamo tudi sistem oddajnika, ki bo poskrbel za boljši signal, ki se bo prenesel do ušesa.”